Naše Osončje in planeti, ki ga sestavljajo
Planeti našega Osončja mi že od nekdaj predstavljajo velik navdih raziskovanja Vesolja. Raziskovanje našega Osončja in planetov, ki ga sestavljajo, me je spodbudilo, da moje arhivirano znanje delim tudi s tabo. V zapisu s tabo delim nekaj znanstvenih spoznanj, ki jih kasneje povežem še z duhovnim in astrološkim pomenom planetov. Uživaj v raziskovanju Vesolja tudi ti!
OSONČJE
Naš planetarni sistem se nahaja v zunanjem spiralnem kraku galakcije Rimska cesta. Rimska cesta je ena izmed mnogih spiralnih galaksij, ki tvorijo Vesolje. Sestavlja jo več sto milijard zvezd.
Glavno telo našega Osončja je Sonce, ki s svojo gravitacijsko silo nase veže druga telesa našega Osončja. V osnovi ga sestavlja osem (prej devet) planetov in njihove lune, nekaj pritlikavih planetov in majhna nebesna telesa.
Planeti razvščeni po oddaljenosti od Sonca so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Razdelimo jih lahko v dve različni kategoriji.
Notranji planeti se nahajajo v delu, ki je najbližji Soncu. To so Merkur, Venera, Zemlja in Mars. Poleg lege blizu Sonca so si med sabo podobni še v velikosti, sestavi njihovega ozračja in jedra.
Zunanji planeti so planeti, ki se nahajajo za asteroidnim pasom. Zaradi njihove velikosti in sestave jih lahko imenujemo tudi plinski velikani. Mednje spadajo Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Vsak naravni objekt sončnega sistema, razen Sonca, planetov, pritlikavih planetov in lun, se imenuje majhno nebesno telo. Mednje spadajo asteroidi, meteoridi in kometi.
Veliko asteroidov kroži med Marsom in Jupitrom v skoraj ravnem obroču, imenovanem asteroidni pas.
Oortov oblak, ki ga je leta 1950 prvič opisal nizozemski astronom Jan Oort, je teoretični koncept oblaka, ki predstavlja sferično lupino majhnih teles, ki obdajajo sončni sistem na pribljižno 50.000 astronomskih enot.
Astronomska enota (AE, mednarodno AU) je enaka povprečni razdalji odaljenosti Zemlje od Sonca – pribljižno 150 milijonov kilometrov.
Leta 1951 je astronom Gerard Kuiper predlagal drugačno teorije. Danes je znano, da je Kuiperjev pas področje, ki vsebuje ogromno nebesnih teles različnih velikosti. Razprostira se med orbito Neptuna skoraj 30 do 100 astronomskih enot od Sonca.
Vsi planeti, pritlikavi planeti in skalni asteroidi in ledena telesa v Kuiperjevem pasu se gibajo okoli Sonca po eliptičnih orbitah v isti smeri, kot se vrti Sonce. V osupljivem nasprotju so jedra kometov v Oortovem oblaku, ki imajo naključne smeri obkroževanja Sonca.
SONCE
Sonce je 4,5 milijard let stara zvezda, vroča krogla žarečih plinov, v osrčju našega Osončja.
Njegov premer meri 696,340 kilometrov, kar pomeni, da je Sonce največje nebesno telo našega Osončja. Tako je Sonce pribljižno 100-krat širše od planeta Zemlja in 10-krat širše od planeta Jupiter, največjega planeta našega planetarnega sistema. Je edina zvezda našega osončja in predstavlja kar 99% njegove mase.
Sonce nima svojih naravnih satelitov, ga pa zaradi njegove gravitacije nenehno obkroža 8 planetov, vsaj 5 pritlikavih planetov in nešteto ostalih manjših nebesnih teles.
Sonce je od planeta Zemlja oddaljeno pribljižno 150 milijonov kilometrov, kar je enako eni astronomski enoti.
Sestavljata ga predvsem vodik in helij. Njegovo jedro je najbolj vroča točka našega Osončja, temparatura jedra dosega tudi do 15 milijonov °C.
Sonce proizvaja življenjsko energijo, ki je potrebna za naše preživetje. Tako, so ga že stare civilizacije po vsem svetu upodabljale kot simbol življenja in energije. Brez njega namreč ni obstoja na planetu Zemlja in prav zaradi tega je postal eden najbolj cenjenih simbolov. Njegova energija sodeluje v procesu fotosinteze pri rastlinah, pri ljudeh pa njegova energija vpliva na tvorbo vitamina D v našem telesu.
Sončna energija postaja vse bolj pribljubljena in pomembna gonilna sila za proizvodnjo drugih vrst energije – zlasti električne energije. Pravtako pa predstavlja energijo, ki vpliva na naše počutje. Tako ga lahko upodobimo tudi kot simbol energije.
Je pravo nasprotje teme. Ta prinaša oz. aktivira strahove in negativnost. Ker Sonce neprestano sveti ga v mnogih kulturah upodabljajo kot simbol pozitivizma in upanja.
Sonce se upodablja tudi kot simbol jasnosti, samozavesti, moči in miru …
MERKUR
Merkur je najmanjši planet našega osončja in je hkrati tudi najbližje Soncu. Njegov premer meri 2439,7 kilometrov. Na prvi pogled je precej podoben Luni. Za primerjavo velikosti – premer Lune meri 1738,1 kilometrov. Kljub njegovi majhnosti ga lahko vidimo s prostim očesom.
Merkur je od Sonca oddaljen 57.91 milijonov kilometrov. Bližje kot je planet Soncu, hitreje se premika. Tako Merkur nosi naziv najhitrejšega planeta v našem osončju. Sonce obkroži v 88 zemeljskih dneh.
Podnevi njegova temperatura doseže tudi do 480°C. Ponoči pa lahko temperatura pade celo do 200°C pod ničlo.
Spada v skupino notranjih planetov in nima obročev ali naravnih satelitov. Merkur je trden planet, sestavljen iz kovinskega jedra, kamnitega plašča in skorje. Njegovo površje prekrivajo kraterji, ki so nastali kot posledica trkov nebesnih teles.
VENERA
Venera je drugi planet po oddaljenosti od Sonca in je najbljižji planetarni sosed planetu Zemlja. Venero mnogokrat označujemo tudi kot zemljina dvojčica, saj sta si podobna v velikosti, masi, gostoti, gravitaciji …
Njen premer meri 6,051.8 kilometrov.
Takoj za Soncem in Luno je Venera najsvetlejše nebesno telo, ki ga vidimo iz Zemlje. Imenujemo jo tudi jutranja zvezda, ko se zjutraj pojavi ob sončnem vzhodu in večerna zvezda, ko se pojavi pri sončnem zahodu.
Venera je najbolj vroč planet našega planetarnega sistema. Njena gosta atmosfera zadržuje toploto in sproži učinek tople grede. Tako povprečna temparatura planeta znaša kar 482 °C.
Tako kot Merkur tudi Venera nima obročev in naravnih satelitov.
ZEMLJA
Planet Zemlja je po oddaljenosti od Sonca tretji planet našega planetarnega sistema. Od Soca je oddaljena 150 milijonov kilometrov, kar je enako eni astronomski enoti.
Njen premer meri 6,371 kilometrov, kar jo uvršča na peto mesto po velikosti. Spada med notranje planete in je tudi največji planet v tej skupini.
Svetloba, ki jo oddaja sonce potrebuje pribljižno 8 minut, da doseže površje planeta Zemlja. Zemlja je edini planet v našem osončju, ki ima na svojem površju vodo. Zaradi ugodne lege od Sonca, vode na površju in drugih pogojev se je na planetu razvilo življenje, kakršnega poznamo.
Osnovni gibanji Zemlje sta njeno vrtenje in kroženje. Prva pomeni vrtenje Zemlje okoli njene osi z obodno hitrostjo na ekvatorju 465,12 m/s, kar pomeni zasuk za 360° v enem dnevu oz 23h 56min 4s. Neposredna posledica tega vrtenja je menjavanje dneva in noči. Kroženje Zemlje pa pomeni gabanje po orbiti okoli sonca s srednjo hitrostjo 30,287 km/s, kar za celoten obrat traja eno leto oz. 365,25 zemeljskih dni. Da bi bili naši letni koledarji skladni z našo orbitookoli Sonca, vsaka štiri leta dodamo en dan. Ta dan se imenuje prestopni dan, leto, ki mu je dodan, pa se imenuje prestopno leto.
Zemljina os vrtenja je nagnjena za 23,4° glede na ravnino Zemljine orbite okoli Sonca. Ta nagib povzroča letni cikel letnih časov.
Zemlja je edini planet našega planeternega sistema, ki ima eno samo Luno. Luna je najsvetlejši in najbolj znan objekt na nočnem nebu. S polmerom 1738 kilometrov je Luna peta največja luna v našem sončnem sistemu. Luna je v povprečju od Zemlje oddaljena 384.400 kilometrov. To pomeni, da bi lahko na to razdaljo umestili pribljižno 30 planetov velikosti Zemlje.
Ko se je sončni sistem pred približno 4,5 milijarde let ustalil v svoji trenutni postavitvi, se je Zemlja oblikovala, ko je gravitacija potegnila vrtinčeni plin in prah, da je postala tretji planet od Sonca. Tako kot drugi zemeljski planeti ima Zemlja osrednje jedro, skalnati plašč in trdno skorjo.
MARS
Mars je četrti planet od Sonca in je eden od dveh Zemljinih najbljižjih planetarnih sosedev (druga je Venera).
Njegov premer meri 3390 kilometrov, torej je Mars probljižno polovico manjši od Zemlje.
S povprečne razdalje 228 milijonov kilometrov je Mars od Sonca oddaljen 1,5 astronomske enote. S te razdalje potrebuje sončna svetloba 13 minut, da potuje od Sonca do Marsa.
En obrat okoli svoje osi opravi v 24,6 ure, kar je podobno enemu dnevu na Zemlji. Leto na zemlji pa traja 687 zemeljskih dni.
Marsova os vrtenja je nagnjena za 25° glede na ravnino njegove orbite okoli sonca. To je še ena podobnost z Zemljo, ki ima aksialni nagib 23,4 stopinje. Tako kot Zemlja ima tudi Mars različne letne čase, vendar trajajo dlje kot letni čas tukaj na Zemlji, saj Mars potrebuje več časa, da zaobkroži Sonce.
Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos. Obe luni sta nepravilnih oblik in sta verjetno zajeta asteroida.
Fabos, notranja in večja luna, ima na svojem površju močne kraterje in žlebove. Počasi se premika proti Marsu in bo v pribljižno 50 milijonih let trčila v planet ali pa razpladla.
Luna Deimos pa je pribljižno pol manjša od lune Fobos in kroži dvakrat in pol dlje od Marsa.
JUPITER
Jupiter je peti planet od našega Sonca in je daleč največji planet našega planetarnega sistema – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj.
Jupitrove črte in vrtinci so pravzaprav hladni vetrovni oblaki amoniaka in vode, ki plavajo v atmosferi vodika in helija. Jupitrova prepoznana velika rdeča pega je velikanska nevihta, večja od Zemlje, ki divja že stotine let.
Jupiter je obdan z desetinami lun. Ima tudi več prstanov, vendar so za razliko od slavnih Saturnovih prstanov, Jupitrovi prstani zelo šibki in narejeni iz prahu, ne ledu.
S polmerom 69.911 kilometrov je Jupiter 11-krat širši od Zemlje.
S povprečne razdalje 778 milijonov kilometrov je Jupiter od Sonca oddaljen 5,2 astronomske enote. S te razdalje potrebuje sončna svetloba 43 minut, da potuje od Sonca do Jupitra.
Jupiter ima najkrajši dan v sončnem sistemu. En dan na Jupitru traja le približno 10 ur – to je čas, ki je potreben, da se Jupiter enkrat zavrti okoli svoje osi. Jupiter naredi popolno orbito okoli Sonca v približno 12 zemeljskih letih.
Njegov ekvator je glede na svojo orbitalno pot okoli Sonca nagnjen za samo 3 stopinje. To pomeni, da se Jupiter vrti skoraj pokončno in nima tako ekstremnih letnih časov kot drugi planeti.
S štirimi velikimi in številnimi manjšimi lunami Jupiter tvori nekakšen miniaturni sončni sistem. Jupiter ima 53 potrjenih lun in 26 začasnih lun, ki čakajo na potrditev odkritja.
Jupitrove štiri največje lune – Io, Evropo, Ganimed in Kalisto – je leta 1610 prvi opazoval astronom Galileo Galilei z uporabo zgodnje različice teleskopa. Te štiri lune so danes znane kot Galilejevi sateliti in so nekatere najbolj fascinantne destinacije v našem sončnem sistemu.
SATURN
Saturn je šesti planet od Sonca in drugi največji planet v našem sončnem sistemu. Tako kot plinski velikan Jupiter je Saturn ogromna krogla, sestavljena večinoma iz vodika in helija. Saturn ni edini planet, ki ima prstane, vendar noben ni tako spektakularen ali tako zapleten kot Saturnov. Saturn ima tudi na desetine lun.
S polmerom 58.232 kilometrov je Saturn 9-krat širši od Zemlje.
S povprečne razdalje 1,4 milijarde kilometrov je Saturn od Sonca oddaljen 9,5 astronomskih enot. S te razdalje potrebuje sončna svetloba 80 minut, da potuje od Sonca do Saturna.
Saturn ima drugi najkrajši dan v sončnem sistemu. En dan na Saturnu traja le 10,7 ure. V tem času se Saturn enkrat zavrti okoli svoje osi. Popolno orbito okoli Sonca pa Saturn naredi v približno 29,4 zemeljskih letih.
Njegova os je nagnjena za 26,73 stopinj glede na njeno orbito okoli Sonca, kar je podobno nagibu Zemlje za 23,4 stopinj. To pomeni, da Saturn tako kot Zemlja doživlja letne čase.
Trenutno ima Saturn 53 potrjenih lun in 29 dodatnih začasnih lun, ki čakajo na potrditev.
Saturnovi obroči oz. prstani so kosi kometov, asteroidov ali razbitih lun, ki so se razbili, preden so dosegli planet.
Saturnov sistem obročev sega do 282.000 kilometrov od planeta, vendar je navpična višina v glavnih obročih običajno približno 10 metrov.
Obroči so poimenovani po abecednem vrstnem redu, kot so bili odkriti, sorazmerno blizu drug drugemu, z izjemo vrzeli, ki meri 4.700 kilometrov v širino, imenovano Cassini Division, ki ločuje obroče A in B. Glavni obroči so A, B in C. Obroči D, E, F in G so šibkejši in nedavno odkriti.
URAN
Uran je sedmi planet po oddaljenosti od Sonca in tretji največji planet našega Osončja.
s tretjim največjim premerom v našem sončnem sistemu, Uran je zelo mrzel in vetrovno. Ledeni velikan je obkrožen s 13 bledimi obroči in 27 majhnimi lunami, ko se vrti za skoraj 90-stopinjskim kotom od ravnine svoje orbite. Zaradi tega edinstvenega nagiba se zdi, da se Uran vrti na boku in kroži okoli Sonca kot krogla.
Prvi planet, ki so ga našli s pomočjo teleskopa, Uran je leta 1781 odkril astronom William Herschel, čeprav je prvotno mislil, da gre za komet ali zvezdo. Dve leti pozneje je bil objekt splošno sprejet kot nov planet, deloma zaradi opazovanj astronoma Johanna Elerta Bodeja.
S polmerom 25.362 kilometrov je Uran 4-krat širši od Zemlje.
S povprečne razdalje 2,9 milijarde kilometrov je Uran od Sonca oddaljen 19,8 astronomskih enot. S te razdalje potrebuje sončna svetloba 2 uri in 40 minut, da potuje od Sonca do Urana.
En dan na Uranu traja približno 17 ur – v tem času se Uran enkrat zavrti okoli svoje osi.
Pot okoli Sonca pa Uran naredi v približno 84 zemeljskih letih.
Uran je edini planet, katerega ekvator je skoraj pod pravim kotom glede na njegovo orbito, z nagibom 97,77 stopinje – verjetno posledica trka z zemeljskim objektom pred davnimi leti. Ta edinstven nagib povzroča najbolj ekstremne letne čase v sončnem sistemu. Skoraj četrtino vsakega uranovega leta Sonce sije neposredno nad vsakim polom in drugo polovico planeta pahne v 21 let dolgo temno zimo.
Uran je tudi eden od le dveh planetov, ki se vrtita v nasprotni smeri kot večina planetov (Venera je drugi), od vzhoda proti zahodu.
Uran ima 27 znanih lun. Medtem ko večina satelitov, ki krožijo okoli drugih planetov, ima svoja imena iz grške ali rimske mitologije, so Uranove lune edinstvene po tem, da so poimenovane po likih iz del Williama Shakespeara in Aleksandra Popea.
Zdi se, da so vse Uranove notranje lune približno napol vodni led in napol skala. Sestava zunanjih lun ostaja neznana, verjetno pa gre za ujeti asteroid.
Uran ima dva niza prstanov. Notranji sistem devetih obročev je večinoma sestavljen iz ozkih temno sivih obročev. Obstajata dva zunanja obroča: najbolj notranji je rdečkast kot prašni obroči drugje v sončnem sistemu, zunanji prstan pa je moder kot Saturnov prstan E.
NEPTUN
Ledeni velikan Neptun je temen, hladen, ki ga šibajo nadzvočni vetrovi, osmi in najbolj oddaljen planet v našem sončnem sistemu. Več kot 30-krat dlje od Sonca kot Zemlja, je Neptun edini planet v našem sončnem sistemu, ki ga s prostim očesom ne vidimo. Leta 2011 je Neptun zaključil svojo prvo 165-letno orbito od odkritja leta 1846.
Neptun je tako daleč od Sonca, da bi se nam visoko poldne na velikem modrem planetu zdelo kot mrak mrak. Topla svetloba, ki jo vidimo tukaj na našem domačem planetu, je približno 900-krat svetlejša od sončne svetlobe na Neptunu.
S polmerom 15.299,4 milje (24.622 kilometrov) je Neptun približno štirikrat širši od Zemlje. Če bi bila Zemlja velika kot cikel, bi bil Neptun približno tako velik kot baseball.
S povprečne razdalje 2,8 milijarde milj (4,5 milijarde kilometrov) je Neptun od Sonca oddaljen 30 astronomskih enot. Ena astronomska enota (skrajšano kot AU) je razdalja od Sonca do Zemlje. S te razdalje potrebuje sončna svetloba 4 ure, da potuje od Sonca do Neptuna.
En dan na Neptunu traja približno 16 ur (čas, ki je potreben, da se Neptun enkrat zavrti ali zavrti). In Neptun naredi popolno orbito okoli Sonca (eno leto po neptunovem času) v približno 165 zemeljskih letih (60.190 zemeljskih dni).
Včasih je Neptun celo dlje od Sonca kot pritlikavi planet Pluton. Plutonova zelo ekscentrična orbita ovalne oblike ga pripelje v Neptunovo orbito za 20-letno obdobje vsakih 248 zemeljskih let. To stikalo, pri katerem je Pluton bližje Soncu kot Neptunu, se je zgodilo nazadnje od leta 1979 do 1999. Pluton pa nikoli ne more trčiti v Neptun, ker za vsake tri kroge, ki jih Neptun opravi okoli Sonca, Pluton naredi dva. Ta ponavljajoči se vzorec preprečuje tesno približevanje obeh teles.
Neptunova os vrtenja je nagnjena za 28 stopinj glede na ravnino njegove orbite okoli Sonca, kar je podobno aksialnim nagibom Marsa in Zemlje. To pomeni, da Neptun doživlja letne čase tako kot mi na Zemlji; ker pa je njeno leto tako dolgo, vsak od štirih letnih časov traja več kot 40 let.
Neptun ima 14 znanih lun. Največjo Neptunovo luno Triton je 10. oktobra 1846 odkril William Lassell, le 17 dni po tem, ko je Johann Gottfried Galle odkril planet. Ker je bil Neptun poimenovan po rimskem bogu morja, so njegove lune v grški mitologiji poimenovane po različnih manjših morskih bogovih in nimfah.
Triton je edina velika luna v sončnem sistemu, ki kroži okoli svojega planeta v smeri, nasprotni od vrtenja planeta (retrogradna orbita), kar nakazuje, da je bil nekoč neodvisen objekt, ki ga je ujel Neptun. Triton je izjemno hladen, s temperaturo na površini okoli minus 391 stopinj Fahrenheita (minus 235 stopinj Celzija). Kljub temu globokemu zmrzovanju v Tritonu je Voyager 2 odkril gejzirje, ki bruhajo ledeno snov navzgor več kot 8 kilometrov. Tritonovo tanko atmosfero, ki jo je odkril tudi Voyager, so od takrat večkrat zaznali z Zemlje in postaja vse toplejša, a znanstveniki še ne vedo, zakaj.
Neptun ima vsaj pet glavnih obročev in štiri izrazite obročne loke, ki jih poznamo do sedaj. Glavni obroči, ki se začnejo blizu planeta in se premikajo navzven, se imenujejo Galle, Leverrier, Lassell, Arago in Adams. Obroči naj bi bili relativno mladi in kratkotrajni.
Neptunov sistem obročev ima tudi posebne kepe prahu, imenovane loki. Štirje vidni loki z imenom Liberté (Svoboda), Egalité (Enakost), Fraternité (Bratstvo) in Courage so v najbolj oddaljenem obroču, Adams. Loki so nenavadni, ker bi zakoni gibanja predvidevali, da se bodo enakomerno porazdelili, namesto da bi ostali skupaj. Znanstveniki zdaj menijo, da gravitacijski učinki Galatee, lune tik navznoter od obroča, stabilizirajo te loke.
PLUTO
Pluton je zapleten in skrivnosten svet z gorami, dolinami, ravninami, kraterji in morda ledeniki. Pluton, odkrit leta 1930, je dolgo veljal za deveti planet našega sončnega sistema. Toda po odkritju podobnih zanimivih svetov globlje v oddaljenem Kuiperjevem pasu je bil ledeni Pluton razvrščen kot pritlikavi planet.
Pluton je širok le približno 1400 milj. Pri tej majhni velikosti je Pluton le približno polovica širine Združenih držav. Od Sonca je oddaljen približno 3,6 milijarde milj in ima tanko atmosfero, sestavljeno večinoma iz dušika, metana in ogljikovega monoksida. V povprečju je temperatura Plutona -387 °F (-232 °C), zaradi česar je premrzlo za vzdrževanje življenja.
Pluton kroži pet znanih lun, od katerih je največja Haron. Charon je približno polovico manjši od samega Plutona, zaradi česar je največji satelit glede na planet, ki kroži v našem sončnem sistemu. Pluton in Haron se pogosto imenujeta “dvojni planet”.
S polmerom 715 milj (1151 kilometrov) je Pluton približno 1/6 širine Zemlje. Če bi bila Zemlja velika kot cikel, bi bil Pluton približno tako velik kot kokično jedro.
S povprečne razdalje 3,7 milijarde milj (5,9 milijarde kilometrov) je Pluton od Sonca oddaljen 39 astronomskih enot. Ena astronomska enota (skrajšano kot AU) je razdalja od Sonca do Zemlje. S te razdalje potrebuje sončna svetloba 5,5 ure, da potuje od Sonca do Plutona.
Če bi opoldne stali na površini Plutona, bi bilo Sonce 1/900 svetlosti, kot je tukaj na Zemlji, oziroma približno 300-krat svetlejše od naše polne lune. Vsak dan blizu sončnega zahoda tukaj na Zemlji je trenutek, ko je svetloba enake svetlosti kot opoldne na Plutonu. Ugotovite, kdaj lahko doživite “Plutonov čas”, kjer živite.
Plutonova orbita okoli Sonca je nenavadna v primerjavi s planeti: tako je eliptična kot nagnjena. Plutonova 248 let dolga orbita ovalne oblike ga lahko odpelje do 49,3 astronomskih enot (AJ) od Sonca in do 30 AU. (Ena AU je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem: približno 93 milijonov milj ali 150 milijonov kilometrov.) Toda v povprečju je Pluton od Sonca oddaljen 3,7 milijarde milj (5,9 milijarde kilometrov) ali 39 AU.
Od leta 1979 do 1999 je bil Pluton blizu perihelija, ko je najbližje Soncu. V tem času je bil Pluton dejansko bližje Soncu kot Neptun.
En dan na Plutonu traja približno 153 ur. Njegova vrtilna os je nagnjena za 57 stopinj glede na ravnino njegove orbite okoli Sonca, zato se vrti skoraj na boku. Pluton ima tudi retrogradno rotacijo; ki se vrti od vzhoda proti zahodu kot Venera in Uran.
Pluton ima pet znanih lun: Charon, Nix, Hydra, Kerberos in Styx. Ta lunin sistem je morda nastal zaradi trka med Plutonom in drugim podobnim telesom v zgodnji zgodovini sončnega sistema.
Haron, največja Plutonova luna, je približno polovico manjša od samega Plutona, zaradi česar je največji satelit glede na planet, ki kroži v našem sončnem sistemu. Obkroži Pluton na razdalji le 12.200 milj (19.640 kilometrov). Za primerjavo, naša Luna je 20-krat dlje od Zemlje. Pluton in Haron se pogosto imenujeta dvojni planet.
Charonova orbita okoli Plutona traja 153 ur – v istem času, ko Pluton opravi eno rotacijo. To pomeni, da se Haron ne dviga niti ne zahaja, ampak lebdi nad istim mestom na površini Plutona. Ista stran Charona je vedno obrnjena proti Plutonu, stanje, ki se imenuje plimsko zaklepanje.
Druge štiri Plutonove lune so veliko manjše, široke manj kot 100 milj (160 kilometrov). Prav tako so nepravilne oblike, ne sferične kot Charon. Za razliko od mnogih drugih lun v sončnem sistemu, te lune niso plimsko priklenjene na Pluton. Vsi se vrtijo in ne držijo istega obraza proti Plutonu.
Upam, da …